Ranitomeya amazonica (Schulte, 1999)
Ti naseljenci primarnih in sekundarnih gozdov spadajo na rdečem seznamu med vrste, za katere je zbrano premalo podatkov. Najverjetneje živijo v Amazonski kotlini od Iquitosa do Departamenta Loreta v Peruju, do vzhodnega Gvajanskega ščita. Vendar pa je ta vrsta potrjeno odkrita le na področju do 70 km okoli Iquitosa, na približno 120 m nadmorske višine. Okolica Iquitosa je pretežno pokrita z belim peskom, ki daje le malo hranilnih snovi. Posledično je tam vegetacija razredčena na posamezna drevesa, kar omogoča svetlobi prosto pot do tal, to pa se kaže med drugim tudi v povečanem številu bromelij na gozdnih tleh. R. amazonica najpogosteje živijo ravno v čašah teh bromeilj, določeni posamezniki pa so bili najdeni tudi živeči na drevesu.
Samičke dosežejo največ 18 mm v dolžino, medtem ko so samci le nekoliko manjši. Osnovna barva je črna, z rumenim ali oranžno-rdečim vzorcem, ki ustvarja izrazit kontrast. V višini spodnjega roba oči se začne črn vzorec, oblikovan kot črka Y, ki se razteza čez hrbet in se konča pri kloaki. Občasno je lahko enden izmed krakov »črke Y« odcepljen. Posamezniki imajo črno liso pod vrhom glave, ter včasih tudi rumeno ali oranžno-rdečo prečno črto. Črne okončine imajo nekoliko svetlejši vzorec, spodnja stran telesa in okončine pa so modrikaste do zelenkaste, s posameznimi črnimi pikami. Rumena do oranžna spodnja stran glave je pogosto zaznamovana z večjimi črnimi pegami.
Tipična karakteristika te vrste žab je mrmrajoči paritveni klic samcev, ki ga je moč slišati v obdobju parjenja.
R. amazonica se hrani s srebrnimi ribicami, skakači, vinskimi mušicami, majhnimi murni, itd. Za domačo rejo je najbolj primeren terarij razreda I, ki naj bo primerno opremljen z bromelijami, ki delijo prostor v več nadstropij.
Ta vrsta žab, ki so sprva razmeroma dejavne, a sčasoma postanejo precej umirjene, je že dolgo znana in propagirana terarijska vrsta. Vendar pa so jo dolgo časa obravnavali kot barvno varianto R. ventrimaculata.
Žabe je najbolje razporediti v pare ali manjše skupine v prostornem terariju, kjer temperature segajo od 25 do 27˚C. Nič manj ni pomembno stalno vzdrževanje visokih vrednosti relativne vlage, bistvenega pomena pa je tudi redno vlaženje in ohranjanje goste vegetacije bromelij.
Skrb za jajčeca in pozneje paglavce je razmeroma enostavna. Vendar pa so slednji mesojedi in jih je zato treba vzgajati ločeno, hranijo pa se tudi z ribjo hrano ter čimbolj raznoliko hrano.
Premikanje mladih žab iz prvotnega terarija v času prvih dveh mesecev ni priporočljivo, saj se zelo slabo odzivajo na vsakovrsten stres. Dozorijo pri starosti 9 – 12 mesecev.
Zanani so tudi križanci med R. amzonica in drugimi vrstami.