• Frog_bg_image_01
  • Frog_bg_image_02
  • Frog_bg_image_03
  • Frog_bg_image_04
  • Frog_bg_image_05
  • Frog_bg_image_06
  • Frog_bg_image_07
  • Frog_bg_image_08
 

1. Dendrobatidae: Dendrobatidae – skupina Ranitomeya (Bauer, 1988)

Majhne, pisane žabe vrste Ranitomeya imajo večinoma gladko kožo. V tej skupini najdemo raznovstne, evolucijsko visoko razvite strupene žabe, katerih paglavci so relativno veliki, kot tudi jajca v nekoliko manjših mrestih. Odrasle žabe paglavce prestavijo v vodo bodisi posamezno ali pa v majhnih skupinah, nato pa jih pustijo, da se samostojno razvijajo naprej (izjeme je moč najti med določenimi vrstami skupine R. ventrimaculata). Prevladujoči naravni habitati večine vrst so primarni gozdovi, vendar se njihov življenjski prostor, predvsem zaradi izrabe površin v kmetijske namene, vse bolj oži. Poleg vrst, ki se zadržujejo na tleh, poznamo tudi primerke, ki živijo v podrasti ter na drevesih.
Ta takson vključuje vrtse, ki so jih prej uvrščali med Dendrobates sensu lato. Poleg dveh glavnih skupin razločujemo še nekaj drugih vrst, ki jih k skupini Ranitomeya pripisujejo le v najširšem pomenu.

1.1. Skupina Ranitomeya

Ta skupina vključuje številne zelo majhne (< 20 mm) vrste, ki jih združujejo številne značajske podobnosti. Tako na primer prestavljajo paglavce posamezno ali v paru v vodna nahajališča le samci, žabe pa je lahko prepoznati tudi po značilnem, nežnem klicu, ki se ne razlega daleč in se najverjetneje uporablja le v namene komunikacije v ožjem območju. Poleg osrednjega življenjskega prostora v Pacifiški Kolumbiji in Panami so znane tudi določene vrste iz vzhodnih Andov, R. abdita pa je moč najti celo na obrobju Amazonije.
Povezava posameznih vrst s to skupino mora biti še dokončno dokazana, saj za večino vrst, ki živijo v Andih, ni na voljo zadosti genetskih informacij, kar pušča možnost, da te vrste pripadajo drugi evolucijski liniji kot R. minuta in njene sorodne vrste iz Paname in Pacifiške Kolumbije. Prav tako nepojasnjena je tudi njihova povezava z Minyobates steyermarki.

1.2 Skupina Ranitomeya ventrimaculata

Ta relativno majhna vrsta, ki ne presega dolžine 24 mm, živi na območju okoli Amazonije, ki vključuje tudi zahodno obrobje Andov in nekatere večje dele Gvajane. Značilni vzorec zgornje strani trupa je rumen, oranžen ali rdeč, medtem ko imajo okončine črne lise na zelenkasti, modrikasi, rjavkasti ali sivi podlagi. Območje okoli grla je značilno pisano. Žabe te skupine prepoznamo tudi po rahlo mrmrajočemu klicu, ki se uporablja za komunikacijo.
Paglavce najpogosteje najdemo v čašah bromelij, pa tudi v notranjosti drevesnih lukenj, napolnjenih z vodo.
Genetske analize so sicer dokazale pripadnost posameznik vrst k tej skupini, vendar pa je taiste vrste težko razlikovati le na podlagi barvnih vzorcev – delno tudi zato, ker vrste, živeče v enakem okolju, nanj prilagodijo tudi svojo obarvanost, hkrati pa oponašajo obarvanost drugih žab. Tovrstne specializacije so namenjene predvsem zaščiti, saj plenilci dojemajo žabe, obarvane z določenim vzorcem, kot nevarne in posledično neužitne. Po drugi strani pa  to posnemanje drugih vrst otežuje razločevanje posameznih populacij med seboj. Poleg tega so pri mnogih populacijah vidna rahla odstopanja, za katera je težko zagotovo trditi, ali so pokazatelj različnih vrst ali pa le indikator raznolikosti znotraj ene same.
Silvestone (1975) je vse te različne vrste združiv v eno samo skupino Dendrobates (sedaj Adelphobates) quinquevittatus, ki dandanes predstavlja vsaj sedem posameznih vrst – te pa najverjetneje vključujejo še več različnih podvrst. Zato je priporočljivo, v primeru negotovosti o sorodnosti vrst v terariju, da se skupaj redi le tiste predstavnike vrst, ki izvirajo z istega območja, saj se je tako mogoče izzogniti genetski zmedi, ki pogosto vodi do neplodnosti.
Znani so tudi številni mešanci, ki se pojavljajo v naravi.


www_eset_com

 
 
 

banner_gmc_250x250

banner_bisticica_250x250

banner_zavarovalna_250x250

banner_savudrija_250x250